Naslov (hrvatski) | Retrospektiva turizma Istre |
Autor | Metod Šuligoj |
Autor | Tomi Brezovec |
Autor | Marko Kukanja |
Autor | Zorana Medarić |
Autor | Ljudmila Sinkovič |
Autor | Dina Lončarić |
Autor | Elena Rudan |
Autor | Zrinka Zadel |
Urednik | Metod Šuligoj |
Ostale odgovornosti | Aleksander Panjek (Recenzent) |
Ostale odgovornosti | Dora Smolčić Jurdana (Recenzent) |
Ostale odgovornosti | Jonatan Vinkler (Drugo) |
Ostale odgovornosti | Alen Ježovnik (Drugo) |
Autorova ustanova | Sveučilište u Rijeci Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu |
Znanstveno / umjetničko područje, polje i grana | DRUŠTVENE ZNANOSTI Ekonomija |
Sažetak (hrvatski) | Monografija Retrospektiva turizma Istre jedan je od brojnih postignutih rezultata projekta Turizem kot skupna
(kulturna) dediščina obalnega dela istrskega polotoka / Turizam kao zajednička (kulturna) baština obalnog dijela
istarskog poluotoka (HISTUR), koji se odvijao od 18. siječnja 2014. do 17. rujna 2015. u okviru Operativnog
programa Slovenija – Hrvatska 2007. – 2013. Projekt je povezao četiri partnera iz akademskog svijeta i kulturne baštine (muzejske djelatnosti), i to (1) Univerzo na Primorskem, Fakulteto za turistične študije – Turistico, Portorož, (2) Sveučilište u Rijeci, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija, (3) Hrvatski muzej turizma, Opatija i (4) zavod Mediteranum Piran. Istraživači s oba fakulteta udubili su se u povijesni razvoj suvremenog turizma na obali slovenske i hrvatske Istre te utvrđivali sličnosti i razlike u pristupima i u vrijeme kada državnih granica u Istri još nije bilo. Političke promjene koje su se manifestirale u promjenama vlasti i granica same su po sebi diktirale formiranje četiriju različitih razdoblja istraživanja: razdoblje Austro-Ugarske Monarhije, međuratno razdoblje Kraljevine Italije, poslijeratno razdoblje socijalističke Jugoslavije te naposljetku i razdoblje dviju neodvisnih država, Republike Slovenije i Republike Hrvatske. U svakom su razdoblju prikazane glavne značajke razvoja turizma na tom prostoru. Iz istraživanja je posve jasno kakav je značaj imao turizam, koji danas već sam po sebi predstavlja specifičnu kulturnu baštinu poluotoka. Ova je monografija prva koja predstavlja pregledan multidisciplinarni prikaz razvoja istarskog turizma te time i laiku i stručnjaku ili akademski obrazovanom čitatelju otvara zgusnut uvid u prošlost te tako složene, a iznimno zanimljive grane. Želja je svih autora da knjiga pokrene razmišljanje o prošlim problemima, a prije svega o rješenjima te time pomogne pri oblikovanju suvremenih
turističkih proizvoda. Mnoge djelatnosti, pa i one iz tzv. kreativne sfere, često se prilikom traženja, razvoja i implementacije (izvornih) suvremenih tvorevina osvrću u prošlost ..., zašto se nečim sličnim ne bismo bavili i u okviru turizma ..., ili još bolje, zašto se nečim sličnim ne bismo bavili i u okviru turizma na istarskom poluotoku? Na kraju, osim autorima i recenzentima, želio bih se zahvaliti i Petri Kavrečič, Zorani Medarič, Ivani Ribarić, Marini Barkiđiji i Nikolini Vaić na tehničkoj pomoći. Uz njih, na različite su načine surađivali i predstavnici ostalih partnerskih organizacija, kao i predstavnici drugih srodnih institucija vezanih uz temu projekta. Svima njima iskreno zahvaljujem na suradnji. |
Sažetak (slovenski) | Monografija Retrospektiva turizma Istre je eden izmed številnih doseženih rezultatov projekta Turizem kot skupna (kulturna) dediščina obalnega dela istrskega polotoka / Turizam kao zajednička (kulturna) baština obalnog
dijela istarskog poluotoka (HISTUR), ki se je izvajal od 18. 1. 2014 do 17. 9. 2015 v okviru Operativnega programa
Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Projekt je povezal štiri partnerje iz akademskega sveta in kulturne dediščine (muzealstva), in sicer (1) Univerzo na Primorskem, Fakulteto za turistične študije – Turistico, Portorož, (2) Sveučilište
v Rijeci, Fakulteto za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija, (3) Hrvatski muzej turizma, Opatija in (4)
zavod Mediteranum Piran. Raziskovalci iz obeh fakultet so se poglobili v zgodovinski razvoj modernega turizma na obali slovenske in hrvaške Istre ter ugotavljali podobnosti in razlike v pristopih tudi v času, ko državnih meja v Istri še ni bilo. Politične spremembe, ki so se kazale kot spremembe oblasti, in meja so same po sebi narekovale oblikovanje štirih različnih obdobij raziskovanja: obdobje Avstro-Ogrske monarhije, medvojno obdobje Kraljevine Italije, povojno obdobje
socialistične Jugoslavije ter nazadnje še obdobje dveh neodvisnih držav, Republike Slovenije in Republike Hrvaške. V vsakem obdobju so prikazane glavne značilnosti razvoja turizma na tem prostoru. Iz raziskave pa je povsem jasno, kako zelo pomemben je bil turizem, ki danes že sam po sebi predstavlja specifično kulturno dediščino polotoka.
Pričujoča monografija kot prva predstavlja pregleden in multidisciplinaren prikaz razvoja istrskega turizma in s
tem odpira laičnemu, kot tudi strokovnjaku ali akademsko izobraženemu bralcu zgoščen vpogled v preteklost te tako kompleksne, a izjemno zanimive panoge. Želja vseh avtorjev je, da bi knjiga sprožila razmislek o preteklih problemih, predvsem pa o rešitvah in s tem pomagala pri oblikovanju sodobnih turističnih produktov. Mnoge
dejavnosti, tudi iz t. i. kreativne sfere, se mnogokrat ozirajo v preteklost pri iskanju, razvoju in implementaciji
(izvirnih) sodobnih stvaritev ..., zakaj ne bi tega počeli tudi v turizmu ..., ali še bolje, zakaj ne bi tega počeli tudi
v turizmu na istrskem polotoku? Naj se na koncu, poleg avtorjem in recenzentoma, zahvalim za strokovno in tehnično pomoč Petri Kavrečič, Zorani Medarić, Ivani Ribarić, Marini Barkiđija in Nikolini Vaić. Poleg njih so na različne načini sodelovali tudi predstavniki drugih sodelujočih partnerskih organizacij, pa tudi drugih s temo povezanih inštiticij. Tudi vsem njim iskrena hvala za sodelovanje. |
Ključne riječi (hrvatski) | |
Jezik | hrvatski |
Jezik | slovenski |
Vrsta publikacije | Urednička knjiga-Znanstvena knjiga-Znanstvena monografija |
Status objave | Objavljen |
Vrsta recenzije | Recenziran - međunarodna recenzija |
Verzija publikacije | Objavljena verzija rada (izdavačev PDF) |
Broj stranica | 370 |
ISBN | 978-961-6963-75-6 |
URN:NBN | urn:nbn:hr:191:897591 |
Datum objave elektroničkog izdanja | 2015 |
Vrsta resursa | Tekst |
Izdavač | Založba Univerze na Primorskem |
Mjesto izdavanja | Koper |
Prava pristupa | Otvoreni pristup |
Uvjeti korištenja | |
Datum i vrijeme pohrane | 2019-07-03 16:39:20 |